V razmeroma zatemnjenem prostorju je nameščenih več parov golih vodnikov (žic). V vsak vzporedno postavljeni par žic je vpet  lahek elektromotor z propelerjem. Na vsakemu od njih je svetleča dioda (LED), ki sveti v odnosu na električni tok ki ga motor prejema preko žic. Zaradi vzgona, ki ga ustvarjajo propelerji se posamezne enote roja lahko dvigujejo, lebdijo ali spuščajo. 

Projekt Roj nadaljuje ustvarjalčevo prakso izumljanja in razvoja lastne strojne in programske opreme, pri katerih avtor razvija vmesnike, v katerih se med računalnik in strojno opremo vmeša realnost fizičnega sveta. Rezultat teh so vedno izrazito organski, pa čeprav gre v osnovi predvsem za računalniško avtomatizirane oz. generativne avtonomne sisteme.

Čadeža tudi pri njegovem projektu zopet zanimajo predvsem prenosi povsem digitalno generiranih vsebin, rastrov, mrež, vzorcev, ki jih tvorijo matematično določeni parametri, na podlagi katerih nastajajo abstraktni vzorci, ki dajejo občutek organske naključnosti, a so v resnici plod (razmeroma preprostih) matematičnih algoritmov, ki jih izrisuje za to namensko napisan program. Gre torej za računalniško ustvarjene vsebine, ki seveda niso figurativne, temveč bi bilo njihovo referenčno ozadje kvečjemu iskati v modernističnem raziskovanju kompozicije in »zrnatosti« medija. Le da si medij, ki ga analiziramo tokrat, najprej šele ustvarjamo.

Uroš Veber